Spoštovani člani FZS!
V prilogi vam pošiljamo osnutek »Pravilnika o podeljevanju diplom FZS za najuspešnejši posnetek, razstavljalca in društvo leta«, ki smo ga dodelali in sprejeli na IO FZS.
Glavno vodilo pri spremembi tega pravilnika je bilo, da se nekoliko zniža pomen FIAP-ovih razstav (upošteva se le 20 razstav po izboru avtorja, ostale nagrade in rezultat dosežen na Slovenski pregledni razstavi), ker, kot trdijo kritiki (upravičeno?!) si s plačilom udeležbe na velikem številu salonov lahko pridobiš veliko prednost in hkrati povečati pomen samostojnih (avtorskih) razstav, s tem nagraditi trud fotografov, ki so šli v izrazni fotografiji nekoliko dalje (razvoj fotografije bi moral biti naš primarni cilj) in obdržati fotografe v ustvarjalnem zagonu tudi po tem, ko so se zaradi kakšnega koli razloga nehali udeleževati salonov. Takšen pravilnik širi krog kandidatov, povečuje konkurenco, spodbuja ustvarjalnost in posledično dviguje kvaliteto..
Novi pravilnik bi, po tem osnutku točkovanja, pri rezultatih približno izenačil točke iz salonov in samostojnih razstav (sedanji pravilnik močno favorizira salone, saj štejejo vsi rezultati, samostojne razstave pa so ovrednote minimalno, saj je samostojna razstava v improviziranem razstavišču ovrednotena le s 5 točkami, ena sam sprejem na razstavi 1. stopnje pa z 8 točkami!!!) tako, da bi se uspešen fotograf na salonih in avtor 4 samostojnih razstav v galerijah po uspešnosti približno izenačila. Seveda bi kandidati za diplome najboljših morali zbirati točke na obeh področjih. Točkovanje in simulacija je narejena na predpostavki, da so štiri samostojne razstave v galerijah v letu vredne toliko kot dobri rezultati na 20 salonih. V kolikor ta predpostavka niti približno ne drži, bi se vrednotenje razstav moralo spremeniti, saj je poseganje v točkovni sistem sprejetih in nagrajenih fotografij dosti bolj komplicirano in posledično težje.
Novi pravilnik tudi bolj natančno določa oz. rangira razstaviščne prostore, s tem, da se upošteva kot galerija le tisti razstaviščni prostor, ki je primarno namenjen galerijski dejavnosti in kjer o sprejemu ali odklonitvi odloča programski svet, umetniški svet, umetniški direktor, kustos, komisija, natečaj…Pomembno je predvsem to, da o postavitvi nekdo (strokovno) odloča in da postavitev ni samo stvar avtorjeve želje in dogovora.
Vsi ostali prostori (šole, avle, klubske »galerije«, trgovski centri, kafiči, klubski prostori,) so improvizirana razstavišča.
Za muzeje (že po definiciji) in galerije nacionalnega pomena se bolj ali manj ve kateri so to.
Ker se bo večina razstav tako ali tako postavljala v improviziranih razstaviščih in če bodo pravila za vse enaka, sploh ne bi smelo biti problemov.
Smiselno enako je narejeno pri ocenjevanju najuspešnejšega društva (7. člen),
Danes zberejo najboljši klubi na leto okrog 8 000 –12 000 točk, skoraj izključno s točkami iz natečajev. V tem, novem primeru bi bilo število točk nekoliko nižje ( 7 – 8 000 tč), predvsem na račun tistih nekaj fotografov, ki so do sedaj zbrali zelo veliko število točk (nagrajeni pa so klubi, kjer se udeležuje natečajev veliko število fotografov). Iz organizacije razstav, dobijo danes klubi minimalno število točk, novi pravilnik bi nagradil tudi organizatorje razstav, tako, da bi npr, klub, ki pripravi npr. FIAP razstavo, slov. pregledno, državno razstavo, klubsko in še npr. 10 avtorskih razstav (kar ni niti tako dosti, saj nekateri pripravijo celo 30-40 razstav) dobil za to 6400 točk. Skupaj približno 14 000 točk.
Kljub temu, da smo ta osnutek pripravljal dolgo in temeljito, je seveda možno, da smo kaj spregledali ali preslabo precenili, se kje zmotili ali nejasno definirali, zato vas pozivam, da ga preučite, predlagate eventuelne popravke ali izboljšave in nam jih v mescu dni po objavi na spletni strani FZS pošljete v pisni obliki in z obrazložitvijo na naslov FZS. Napišite tudi, če vam je kaj posebej všeč. Na podlagi pripomb bomo oblikovali predlog in ga v skladu s statutom tudi sprejeli.
