fotografska razstava ob izidu monografije “88 – FKL”

Vabljeni na odprtje fotografske razstave ob izzidu monografije “88 – FKL”,

ki bo 12.12.2019 ob 19:00 v Galeriji Krka na Dunajski cesti 65, 1000 Ljubljana

 

Razstavljajo člani Fotokluba Ljubljana:

Boštjan Banfi, Luka Banfi Veselko, Snježana Barišić, Ana Cvetka Borštnar, Gregor Čuk, Igor Debevec, Oskar Karel Dolenc, Ivo Frbežar, Blaž Fortuna, Barbara Gamberger, Barbara Gregurič Silič, Vanjo Grobljar, Primož Hieng, Dragutin Horvat, Dušica Ivanič, Peter Jerin, Aleš Klabus, Janez Korošin, Sabina Kos, Franci Kovačič, Mateja Krnc, Janez Kukec Mezek, Tajda Lekše, Drago Metljak, Marijana Pantelič, Tihomir Pinter, Edvard Potočnik, Silva Predalič, Alja Pregl, Tatjana Pregl Kobe, Matej Rukavina, Ernő Sebastian, Marjan Smerke, Jernej Trnkozy, Jože Vrč.    

 

Od začetkov organiziranega fotografskega delovanja na področju Ljubljane mineva 130 let, leta 1889 je bil v Ljubljani ustanovljen prvi foto klub. Fotoklub Ljubljana (FKL), ki je bil od druge polovice 19. stoletja dalje že četrti po vrsti med ljubljanskimi fotoklubi, je bil ustanovljen leta 1931. Že pred 88 leti so najbolj aktivni člani prirejali klubske razstave, celo bienalne mednarodne prireditve, njihovo dejavnost pa je leta 1940 prekinila bližajoča se vojna. Med drugo svetovno vojno je fotoamaterska dejavnost v FKL postopoma zamrla, čeprav je bilo nekaj članov kluba aktivnih v partizanih. V povojnem socialističnem času so bila fotoamaterizmu na široko odprta vrata in nastalo je precej različnih fotografskih združenj. Iz ideje o združitvi univerzitetnih klubov je leta 1963 izšla Fotogrupa Študentske organizacije Ljudska tehnike (FG ŠOLT), a je njena dejavnost v začetku devetdesetih let pričela usihati. Je pa iz njenih vrst izšlo mnogo fotografov, ki so se uveljavili kot vrhunski mojstri fotografije ter se nekateri začeli tudi preživljati s fotografijo. »Sredi petdesetih let smo v Ljubljani dobili šolo za fotografske pomočnike, leta 1965 poklicno fotografsko šolo, v šestdesetih letih so imeli predavanja o fotografiji na Pedagoški akademiji in na Srednji šoli za oblikovanje, kjer je bil šele leta 1981 vzpostavljen samostojni fotografski program, šola pa preimenovana v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Delni visokošolski študij s fotografijo kot izbirnim predmetom so uvedli na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanja uvedli tudi šele leta 1983, nekaj posameznikov pa je v tem času študiralo v tujini, predvsem v Pragi, Münchnu in Londonu,« v svoji študiji o Fotoklubu Ljubljana ugotavlja umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Primož Lampič, ki deluje kot muzejski svetnik na oddelku za fotografijo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ter proučuje zgodovino fotografije in moderne umetnosti. Na pobudo nekdanjih članov FG Ljubljana-ŠOLT in pridruženih članov je bil leta 1998 ustanovljen Fotoklub Avtotehna Canon (FK AT Canon). Poleg sodelovanja na natečajih in prirejanja medklubskih in celo mednarodnih razstav so prirejali tudi foto delavnice doma in v tujini ter izdajal interno revijo Kanonček. Leta 2003 se je FK AT Canon preimenoval v Fotoklub Ljubljana, da bi obudil spomin na uspešno istoimensko predvojno fotografsko združenje. Klub nima svojih prostorov, temveč gostuje na Študentskem kampusu v Šiški, klubske razstave pa prireja v galeriji Zavoda ŠOLT v Rožni dolini. Klubsko glasilo Fokus izhaja v elektronski obliki.

Danes je FKL med fotoklubi, registriranimi pri Fotografski zvezi Slovenije, edini klub, ki deluje v Ljubljani. Kot eno svojih temeljnih nalog si je zadal negovanje tradicije obeh povojnih istoimenskih klubov. Ima okoli štirideset članov, ki prihajajo iz vse Slovenije. Po besedah Mateja Rukavine, predsednika Fotokluba Ljubljana, so vizije Fotokluba Ljubljana, da postane še bolj prepoznaven klub v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru ter da pripomore k večji prepoznavnosti kvalitetne fotografije kot pomembne veje vizualne umetnosti. Izdaja monografske publikacije 88 – Fotoklub Ljubljana je eden večjih korakov v to smer. Fotoklub Ljubljana je letos s štiridesetimi člani med najštevilčnejšimi v Sloveniji. Članstvo kot pomembna prvina povezuje vzajemni interes po druženju in spodbujanju ustvarjalnosti. Večina avtoric in avtorjev je posebno zavezana lepemu in fotogeničnemu in snema različne motive, tematske specializacije so razmeroma redke. Člane FKL vznemirjajo različni fotografski motivi. Podeželska, morska in gorska pokrajina. Ulična fotografija in mestni žanr. Grafizmi in arhitektura. Portreti, tudi eksotični. Akti v studiu, na posebnih lokacijah in v naravi. Inscenirani portreti otrok. Abstrakcija, eksperiment, kompozicija. Realizem in slikarski pristop. Prav ta raznolikost je največje bogastvo, ki plemeniti klubsko delovanje.