Vljudno vabljeni na razstavo fotografij:
Željko Gudžulić: Začetek nečesa lepega
Galerija ŠOLT, Študentsko naselje v Rožni dolini, blok VII, Ljubljana
Odprtje razstave: četrtek, 10. junija 2025, ob 18.30 uri
Razstava bo na ogled do 9. septembra 2025
Razstava bo na ogled ob delavnikih do 11. februarja 2025 med 9. in 16. uro.
Recenzija razstave:
Fotografije, ki vznemirjajo z raznolikostjo
V mladosti je Željko Gudžulić motive izbiral predvsem v krogu družine, ob naključnih dogodkih in srečanjih, zdaj jih išče najraje v naravi in arhitekturi. V svoje fotografije želi ujeti trenutke, ki naj tudi gledalca zvabijo v fantazijski svet. Njegov cilj je v pokrajini odkriti nekaj, kar prevzame pogled, in to upodobiti z lastnim pogledom skozi objektiv. V tem kontekstu je nastala vrsta različnih pokrajin, ki so ga pri opazovanju narave skozi fotografski objektiv vznemirile, in vrsta razpadajočih, barvitih ali z zanimivimi detajli izstopajočih hiš. Na njegovih fotografijah so redko upodobljene človeške figure, a še te igrajo podrejeno vlogo.
Krajinske fotografije so likovne upodobitve, pri katerih je najpomembnejša pokrajina, pri čemer jo določeni poudarki, ki izstopajo z nenavadnostjo, plemenitijo. Glede na način predstavitve so podobe pokrajine realistične in idealistične, seveda pa jih veliko niha v vmesnem prostoru med tema dvema poloma. Danes so fotografije pokrajin množičnejše kot kadarkoli doslej, zato je izbor za predstavitev zaznamovana z osebnim videnjem fotografa. Na fotografijah Željka Gudžulića, ki vznemirjajo z raznolikostjo, so upodobljeni različni časi dneva, vsak odtenek oddaja drugačno svetlobo. Njegove fotografije morja, jezera in rek preveva nekakšen mir, le tu in tam se pojavi kakšen čoln, samotna klop, skupni imenovalec pa je sonce, vir življenja, ki se na njegovih slikah kaže v različnih časih dneva. Precej fotografij prikazuje sončni zahod, med njimi poleg navdihujoče žive barve izstopa silhueta para, tako intimna, da bolj kot konec dneva naznanjajo začetke nečesa lepega.
Krajino glede na motiv delimo na več vrst, v osnovi ločimo urbano in ruralno. Urbani krajini sta veduta in panorama (mest, trgov ali ulic), med ruralnimi krajinami so najpogostejši gozdni in morski pejsaži. Prav iskanje teh motivov je Gudžuličev priljubljen motiv, kar se kaže tudi na tej razstavi. Iskren odnos do narave, izkazano navdušenje nad njenim spreminjanjem ga pelje od podobe do podobe in tako se tudi krepi njegova izrazna učinkovitost. Kadar se fotograf osredotoči na en sam objekt, je to arhitekturni portret, teh je na razstavi kar nekaj. Fasade zapuščenih, še iz kamna zidanih hiš, atraktivni oboki, ki privlačijo s pogledi navzven, in še posebej kompozicija fotografije Sveta stena, nastala v Puli. Stena ‘lažne cerkvice’, pred več kot šestdesetimi leni zgrajena kot filmski objekt, monumentalno dominira v prostoru fotografije, ki gledalca bolj pritegne kot zahajajoče sonce.
Fotografije ne govorijo le z enim glasom, pogled nanje je vselej odprt. Barve na fotografiji lahko privzamejo najrazličnejše lastnosti, ko se znajdejo v določenih odnosih. Lahko se zdijo težke in lahkotne, trde ali mehke, tople ali hladne, privlačne in odbijajoče. Barve, ki so v naravi skoraj nenaravne, ekspresivno izstopajo na nekaterih fotografijah, ki sicer ne bi bile tako atraktivne. Sivina Balatona, madžarskega blatnega jezera, je v podobi samotnega pomola z nenaravno modro poslikavo presežena. Barva fotografija lahko vdahne živ in živahen videz ali pa jih z mističnostjo nerealne svetlobe obogati, kar nazorno kaže tudi nočni prizor imaginarnega mesta. Fotografska prizadevanja Željka Gudžulića so nedvomno ustvarila vrsto zanimivih pokrajinskih prizorov, v katerih nastopajo tudi pomenljivi detajli, ki bodo skupaj z avtorjevo čustvenostjo v fotografski obliki pritegnili prenekateri pogled.
Tatjana Pregl Kobe
