Predlogi Umetniškega sveta za spremembe in dopolnitve pravilnikov FZS

Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS

 

  1. V 4. členu se doda 6 alineja: – elitni mojster FZS /EM FZS/
  2. V 8. členu se v 4 alineji doda: v likovno uveljavljenem razstavišču
  3. V 9. členu se v 5 alineji doda: v likovno uveljavljenem razstavišču
  4. Doda se nov 10. člen, ki se glasi: Naslov elitni mojster FZS podeli umetnostni svet FZS. Pogoji za dosego naslova so:

–          da je kandidat 5 let mojster fotografije FZS

–          da je mojster FIAP ali platinasti odličnik FIAP

–          da je z najmanj 30 različnimi fotografijami osvojil priznanja na razstavah pod pokroviteljstvom FIAP

–          da je imel najmanj 30 samostojnih razstav v likovno uveljavljenih razstaviščih z izdanim katalogom ali zloženko

  1. V sedanjem 10. členu, ki postane 11. člen, se doda 4 alinejo: – za EM fotokopijo imenovanja za mojstra fotografije FZS, fotokopijo imenovanja za mojstra FIAP ali platinastega odličnika FIAP, seznam fotografij s priznanji na razstavah pod pokroviteljstvom FIAP, seznam potrebnega števila ustreznih samostojnih razstav. Dosjeju morata biti priloženi pismeni priporočili pooblaščenca za stike s FIAP in izvršnega odbora društva.
  2. V sedanjem 11. ćlenu, ki postane 12. člen, se prva dva stavka glasita: Umetnostni svet odloča v prisotnosti najmanj treh članov. Kandidatu se podeli naslov, če zanj glasujejo trije ali več članov.
  3. Sedanji 12. ćlen, ki postane 13. člen, se glasi: Avtor konkurira z mapo papirnih fotografij v velikosti  20 X 30 cm, ki so nalepljene na podlagi (paspartuju) 30 X 40 cm. Dovoljene so izvedenke (izrezi) fotografij, pri čemer mora ostati ena stranica nedotaknjena. Možno je tudi, da vzamemo fotografski papir v velikosti 30 X 40 cm in podlago skupaj s fotografijo kopiramo na fotografski način. V mapi so lahko kombinirane črno-bele, barvne, tonirane, delno tonirane, pokončne, vodoravne in iz osnovnega formata izrezane fotografije. Vsako delo mora biti opremljeno z zaporedno številko, naslovom dela ter priimkom in imenom avtorja. Priložen naj bo seznam poslanih del z zaporednimi številkami. Pri vseh odstopanjih od zahtev, ki so navedene v tem členu, umetnostni svet samostojno odloča ali bo mapo fotografij ocenjeval ali ne.

Praviloma je mapa ocenjena pozitivno, če 80 % fotografij zadošča tehničnim, kompozicijskim, vsebinskim in izraznim merilom. Fotografska mapa je lahko sestavljena iz samostojnih (v teme nevezanih fotografij), lahko je enotematska, dvotematska ali večtematska, lahko je sestavljena iz samostojnih fotografij in tem. Vrstni red fotografij v mapi mora biti vsebinsko in likovno domišljen. V seznamu poslanih del morajo biti teme označene. Fotografije v posamezni temi naj bodo enotno izdelane in opremljene, razen če so odstopanja vsebinsko in izrazno utemeljena. Mapa lahko vsebuje tudi fotografije, ki jih je avtor uporabil pri prejšnjih uspelih ali neuspelih kandidiranjih.

Risbi za oznako diapozitivov se črtata.

  1. V sedanjem 13. členu, ki postane 14. člen, se 5. alineja glasi: – 2 STOPNJA /

SLOVENSKE RAZSTAVE/

Sem spadajo slovenska razstava papirne fotografije, slovenska razstava projekcijske fotografije in slovenska razstava fotografije mladih.

3 STOPNJA /MEDRŽAVNA STOPNJA/ naj se v celoti črta in naj se smiselno

uredi številke ostalih stopenj.

09. V sedanjem 14. členu, ki postane 15. člen, naj se »državna pregledna« nadomesti

s »slovenska«. Dalje naj se v tabelo doda nov stolpec »modro odličje FIAP« in se

v vrstici za FIAP vpiše 100 točk. Vrstica »medržavna« naj se v celoti črta

10. Sedanji 14.a člen postane 16.člen. Ustrezno naj se povečajo zaporedne številke

vseh nadaljnjih členov.

11. V sedanjem 16. členu, ki postane 18 člen, se v prvem stavku »F1, KMF in MF.«

zamenja z »F1, KMF, MF in EM.«

 

 

Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o podeljevanju diplom FZS za                   najuspešnejši posnetek, razstavljalca in društvo leta

 

  1. 4. člen se glasi: Za najuspešnejši posnetek FZS v preteklem letu izračunamo število točk s pomočjo tabele v 15. členu Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS. Če isti posnetek razstavljamo v papirni in projekcijski obliki, se točke seštejejo. Avtor lahko dobi istočasno več priznanj za najuspešnejše posnetke.
  2. 5. člen se glasi: Tudi za najuspešnejšega razstavljalca uporabljamo pri izračunu točk 15. člen Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS. Dodatno se mu za osebno razstavo v klubskem ali podobnem razstavišču, ob kateri izide vsaj tiskano vabilo, podeli 20 točk. Za osebno razstavo v likovno priznanem razstavišču, ob kateri izide zloženka ali katalog, v Sloveniji dobi 80 točk, v tujini pa 120 točk.

Sedanja tabela in sedanje besedilo se črtata.

  1. 6. člen se glasi: Za najuspešnejše društvo upoštevamo 15. člen Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS in naslednjo točkovno tabelo: ………….

V četrti vrstici tabele se napiše »slovenska razstava« in se jo ovrednoti s 150

točkami. »Mednarodna razstava« v peti vrstici se v celoti črta.

  1. Drugi odstavek 7. člena se glasi: Praviloma se najuspešnejše posnetke,

razstavljalce in društva razglasi na otvoritvi slovenske razstave papirne ali slovenski razstavi projekcijske fotografije ter rezultate objavi v njenem katalogu.

 

 

 

Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o razstavah v FZS

 

  1. 3. člen se glasi:

Ločimo razstave papirne fotografije in razstave projekcijske fotografije. Obe našteti osnovni obliki imata praviloma oddelek za enobarvno in oddelek za barvno fotografijo. Tematika ni predpisana. Če dodamo oddelke s predpisanimi temami, mora biti v razpisu določeno ali se v posamezni temi sprejema enobarvne, barvne ali obojne posnetke.

  1. 4. člen se glasi:

Velikost papirnih fotografij je 20X30 cm. Obvezna je podlaga  (paspartu) 30 X 40 cm, ki ne sme biti debelejša od 1 mm. Okrog fotografij je dovoljen enojen  do 3 mm širok rob. Zaradi enotnega izgleda razstav  sta zaželeni bela (slonova kost) ali črna barva podlage. Fotografijo, rob in podlago lahko na fotografski način istočasno kopiramo na fotografski papir v velikosti 30 X 40 cm. Krajšo stranico fotografije (20 cm) razen pri panoramskih posnetkih praviloma ne krajšamo. Daljšo stranico (30 cm) lahko krajšamo največ do kvadratnega formata (20 X 20 cm).

Projekcijska fotografija je obvezno v elektronski obliki z ločljivostjo 300 dpi in v                       JPG (JPEG) zapisu. Posamezni posnetek ne sme presegati 2 megabajtov (2 MB) podatkov. Vodoravni posnetek mora biti velik 1920 X 1440 pik. Dovoljeni so izrezi. Robovi niso dovoljeni. Pri navpičnih posnetkih daljša (navpična) stranica ne sme biti večja od 1440 pik. Ker so navpični posnetki sorazmerno manjši od vodoravnih, izrezi navpičnih del niso smiselni. Kvadratni (portretni) format je 1440 X 1440 pik. V tem odstavku navedene zahteve so obvezne za tiste, ki na novo uvajajo projekcijsko razstavo ali spreminjajo programe in tehnično opremo.

  1. 5. člen se glasi:

Papirne fotografije morajo biti opremljene z zaporedno številko, naslovom dela ter imenom in priimkom avtorja. Navedene podatke zapišemo na zadnjo stran fotografij, da omogočimo nepristransko delo žirije. Podatki na zadnji strani fotografije morajo biti zapisani tako, da lahko sklepamo ali je fotografija vodoravna ali navpična ter da lahko določimo, kaj je zgoraj in kaj je spodaj.

Označitev projekcijske fotografije (file) mora vsebovati oddelek, vrstni red fotografije v oddelku, ime in priimek avtorja ter naslov posnetka. Oddelki morajo biti označeni z velikimi črkami abecede. Prireditelj razstave mora obvezno pripraviti papirno ali elektronsko prijavnico, udeleženec razstave pa jo mora obvezno izpolniti. Podatki na posnetkih se morajo ujemati s podatki v prijavnici. Prijavnica mora vsebovati ime, priimek in naslov avtorja, nazive avtorja v FZS in FIAP (z dovoljenjem organizatorja tudi drugih mednarodnih zvez), elektronski naslov avtorja, ime društva (kluba) in seznam del.

  1. 6. člen se glasi:

Vse fotografije in vse sestavine sestavljenih fotografij morajo biti avtorjevo delo.

Prireditelj mora v razpisu natančno zapisati, kaj bo naredil z elektronskimi nosilci in elektronskimi zapisi poslanih del. V enem letu jih mora uničiti oziroma zbrisati.. Prirediteljeva izdelava papirnih fotografij iz poslane elektronske predloge je sporna. Prvič postopek ni primeren za izrazno fotografijo, pri kateri o umetniški moči odločajo že malenkosti. Drugi razlog proti je, da so v umetnosti zelo strogi predpisi za čuvanje avtorjevih moralnih in materialnih pravic. Če jih je že naredil, bi moral prireditelj tako izdelane papirne fotografije po razstavi uničiti. FZS ne sprejema nobene odgovornosti, če pride do tožbe med avtorjem in organizatorjem (klubom). Posebno sankcionirano je objavljanje fotografij na spletu. Razpis mora biti napisan tako, da avtor nedvoumno dovoli (ali prepove) objavo.

  1. 7. člen se glasi:

Razstave FZS so:

–          slovenska razstava papirne fotografije

–          slovenska razstava projekcijske fotografije

–          slovenska razstava fotografije mladih

Organizira jih IO FZS ali z njegovo pismeno odobritvijo močnejša društva FZS. Prirejajo se bienalno. Označujejo se z zaporednimi številkami. Slovenska razstava fotografije mladih vključuje samo papirni ali samo projekcijski ali oba oddelka ter ima dva starostna tekmovalna razreda:

–          do 15 let

–          od 16 do 19 let

  1. 8. člen se glasi:

Za predstavitev FZS doma in po svetu lahko IO FZS razpiše natečaj za kolekcijo fotografij FZS, pri čemer lahko določi, od katere letnice nastanka naprej se fotografije zbirajo.

  1. 9. člen se glasi:

Razstav FZS se lahko udeležijo državljani Republike Slovenije ter Slovenci  v zamejstvu in po svetu.

  1. 12. člen se glasi:

Razpis razstave mora biti poslan društvom FZS in drugim najmanj 30 dni pred zadnjim rokom za sprejem del.

  1. 13. člen se glasi:

Razpis mora vsebovati oddelke razstave, število del v posameznem oddelku, kako morajo biti pripravljene papirne in projekcijske fotografije, nagrade, koledar razstave, ali bo razstava predstavljena s tiskanim katalogom ali na elektronskem nosilcu ali na oba načina. Sestavni del razpisa je tiskana ali elektronska prijavnica ali oboje.

  1. 14. člen se glasi:

Organizator mora obvestiti vse udeležence po navadni ali elektronski pošti o rezultatih žiriranja ter jih najmanj 5 dni prej povabiti na otvoritev razstave in podelitev priznanj.

  1. Prvi odstavek 15. člena se glasi:

Praviloma mora prireditelj razstave izdati tiskani katalog. Izjemoma lahko z dovoljenjem IO FZS izda tekst in reprodukcije fotografij samo na elektronskem nosilcu. Katalog vsebuje naslednje podatke:  ……………….

  1. 16. člen se glasi:

Prireditelj mora najkasneje ob vračanju del poslati kataloge naslednjim:

–          vsem avtorjem, ki so poslali dela (sprejetim in nesprejetim)

–          1 izvod izvršnemu odboru FZS

–          1 izvod umetniškemu svetu FZS

–          1 izvod Kabinetu slovenske fotografije, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj

–          1 izvod Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana

–          1 izvod področnemu arhivu

  1. 18. člen se glasi:

Nevračanje papirne fotografije in njeno vključevanje v zbirke prireditelja je možno samo, če organizator sklene darilno ali prodajno pogodbo z razstavljalcem.

  1. 19. člen se glasi:

Žirija mora imeti najmanj 3 člane. Določi jih organizator razstave. Žiranti za razstave FZS ali razstave pod pokroviteljstvom FZS morajo imeti najmanj naziv KM FZS, za razstave pod pokroviteljstvom FIAP pa najmanj odlikovanje EFIAP. Če je v žiriji predstavnik pokrovitelja, se obravnava kot dodatni član in ne zmanjša števila ostalih žirantov. Sodeluje samo v oddelkih, ki so zanimivi za pokrovitelja. Če organizator namerava v žirijo vključiti likovnega kritika, akademskega slikarja in podobno ali če kandidat za žiranta nima naziva KM FZS ali EFIAP, mora predhodno pridobiti pismeno soglasje umetniškega sveta FZS.

  1. 20. člen se glasi:

V vsakem oddelku razstave lahko podelimo do 6 nagrad in do 5 pohval, pri čemer ne moremo podeliti več kot eno prvo nagrado (zlato medaljo). Izjema so specialne nagrade (najboljša slovenska krajina, plaketa mesta, najboljši portret, medalja UPI ali PSA ali kluba in podobno), ki niso vštete v gornjo omejitev in jih upoštevamo pri dodeljevanju razstavljalskih nazivov. Če se odločimo za nagrajevanje kolekcij, morajo obsegati najmanj 4 poslana oziroma najmanj 3 sprejeta fotografska dela. Avtor v posameznem oddelku ne more dobiti več kot eno priznanje.

16. 22. člen se glasi:

Pravilnik o razstavah velja od dneva sprejema na IO FZS.

 

 

Za US FZS zapisal Rafael Podobnik

 

 

 

Sestavljeno 14. 8. 2013, zadnjič dopolnjeno 11. 11. 2013.